V petek, 6. 12. 2013, smo z učenci kitajskega jezika v okviru izbirnega predmeta Kitajščina pripravljali njihove žlikrofe.

Kuhali smo eno izmed najbolj tradicionalnih kitajskih jedi, tj. jiaozi 饺子ali po slovensko cmočki oz. žlikrofi, italijansko pa tortelini. Njihova priprava je preprosta, kuharski domišljiji pa pušča prosto pot, saj lahko žepke iz testa napolnimo s čemerkoli.

Mi smo se seveda odločili za najbolj preverjeno in tradicionalno kitajsko različico cmočkov napolnjenih s kitajskim zeljem in svinjino. Tema dvema sestavinama smo dodali še na drobno sesekljano rdečo papriko, por in ingver. Mleto svinjsko meso pa smo začinili s kitajskim vinom za kuhanje, sojino omako ter sezamovim oljem. Čez nekaj časa smo sestavine pomešali, dosolili ter z njimi napolnili žepke iz testa.

Ugotovili smo, da je najtežji del priprave cmočkov prav valjanje testa ter oblikovanje cmočkov na način, da robovi cmočka ostanejo zlepljeni tudi med kuhanjem.  

Ko je bilo to najtežje delo za nami, smo jih del samo še položili v vrelo vodo, počakali da so splavali na površje ter jih odcedili.

Drugi del cmočkov smo pripravili na način guotie锅贴, to pomeni, da smo jih naprej rahlo dušili v ponvi dokler vsa voda ni povrela, potem smo dodali kapljico olja ter naknadno še ocvrli.

Vsak izmed nas jih je jedel na svoj način. Eni brez vsega, kitajska učiteljica Jasmin jih je namakala v kis, jaz sama pa v nostalgično mešanico kisa, sojine omake ter sezamovega olja. Zame je prav okus te pomake, okus po Kitajski, ki jo imam tako zelo rada.

Nataša Ban