BOLNIŠNIČNA ŠOLA
Izdelki so nastali v delavnici Bolnišnične šole Maribor.
Tema delavnic je bila "Spodbujamo pozitivne misli".
Eden in edini Charlie Chaplin.
Prepoznaven po svojem smehu in hoji. Je tudi avtor mnogih pozitivnih misli o življenju. Naj ostane lep spomin nanj.
Izdelki so nastali v delavnici, ki jo je vodila učiteljica Nerina L., učiteljica Ingrid pa je oblikovala kolaž.
Letošnje šolsko leto se je za učence v bolnišnici pričelo drugače kot prejšnja leta, saj so šolske klopi zamenjali z bolniško posteljo. Klub temu smo jim v bolnišnični šoli pričarali vsaj malo šolskega vzdušja in si zaželeli, da skupaj ustvarimo zdravo, radostno, uspešno, ustvarjalno, zanimivo, poučno, zabavno, zvedavo, povezovalno, edinstveno … NOVO ŠOLSKO LETO.
V soboto, 3. 6., smo imeli na naši šoli delovni dan, ki smo ga preživeli skupaj z učenci, ki so na bolnišničnem zdravljenju na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor. Izvedli smo športni dan (P)ostani fit. Učence smo v prvem delu našega dneva uspeli prepričati, da je res pomembno, da smo športno aktivni. Vadba pozitivno vpliva na naše telo in dušo. Redno ukvarjanje s športom ima tudi zelo pozitivne učinke pri učenju in šolskem delu. V nas zbuja optimizem, pri delu smo bolj samozavestni, lažje se skoncentriramo za delo, učinkoviteje razporejamo s časom, ki ga porabimo za šolsko delo, in ponoči bolje spimo, kar pozitivno vpliva na našo šolsko aktivnost.
V sklopu športnega dne smo izvedli tudi krajšo raziskavo med našimi učenci, ki so na bolnišničnem zdravljenju in obiskujejo bolnišnično šolo. Ugotovili smo, da našim učencem šport pomeni del življenja, zdravje in mir. S športom se jih polovica vprašanih ukvarja več kot trikrat na teden. Pohvalno. 😊 Učenci se ukvarjajo z razgibavanjem, vajami za moč, hodijo, plešejo in plavajo. V prihodnosti bi se radi ukvarjali s košarko, jogo, umetnostnim drsanjem itd., a se jim trenutno časovno ne izide ali je športna aktivnost preveč oddaljena iz njihovega domačega kraja. Naša raziskava je pokazala tudi zelo pomembno dejstvo, in sicer, da imajo skoraj vsi učenci podporo svojih staršev. Na oddelku se nam zdi pomembno, da se ukvarjamo s športom zato, da smo zdravi, da se bolje počutimo in smo telesno dobro pripravljeni. Eden izmed anketirancev je dal dobro primerjavo, in sicer pravi takole: »Gibajmo se, da ne bomo uveli kot pozabljena zelenjava v kuhinji!« 😊
Nismo pa ostali samo pri besedah. V drugem delu športnega dne smo oblekli športno opremo in se odpravili v telovadnico, kjer nam je naša športna navdušenka učiteljica Dragica pripravila zelo poučno in razgibano uro pilatesa. Vsi smo bili na vadbi zelo aktivni, zato smo še v ponedeljek čutili prijetno bolečino v mišicah.
Zapisali vodji ŠD: Alenka Prah in Dragica Brilej
ODTISI
Ob tem vprašanju se običajno pri učencih in dijakih pojavijo naslednje dileme: fizikalne ali kemijske LASTNOSTI snovi, fizikalne ali kemijske SPREMEMBE snovi, fizikalne veličine itd.
Zaradi različnih dejavnikov okolja se snovi v naravi spreminjajo. Na snovi delujejo dejavniki, kot so tlak, sprememba temperature in svetloba. Snovi se na te vplive različno odzovejo, lahko pa tudi vplivajo druga na drugo in med seboj reagirajo.
Ni nujno, da učitelji pri pouku fizike izvajajo le fizikalne eksperimente, prav tako pa učitelji pri kemiji ne izvajajo izključno kemijskih eksperimentov. Fizika in kemija sta zelo povezani. To sta poskušali učiteljici fizike in kemije v bolnišnični šoli tudi pokazati učencem in dijakom v okviru naravoslovnega dne.
Najprej se je bilo treba spomniti, kaj proučujeta fizika in kemija, nato je bilo potrebno opredeliti in našteti nekaj fizikalnih in kemijskih lastnosti snovi. V ta namen so mladostniki sami eksperimentirali. V škatlicah so bili zaprti različni predmeti. Cilj eksperimenta je bil ugotoviti, kaj je v škatlici. S tresenjem, obračanjem in poslušanjem so poskušali ugotoviti nekaj lastnosti snovi, iz katerih so narejeni ti predmeti.
Ob naslednjih dveh eksperimentih (izvajala jih je učiteljica fizike) so opredelili, kdaj gre za fizikalne in kdaj za kemijske spremembe snovi.
Pod vodstvom učiteljice kemije so mladostniki pobliže spoznali osmozo (je posebna oblika difuzije - prehajanja topila preko polprepustne membrane, ki loči dve raztopini z različno koncentracijo). Dijakinja je zapisala: »Proces osmoze smo dokazali s poskusom s krompirjem, kuhanim in surovim. V vdolbinici obeh smo dali sol. Ob poskusu smo sklepali, da ima surov krompir žive celice, skozi katere gre voda. Na notranji strani je višja koncentracija soli kot na zunanji. Molekule vode težijo k temu, da izenačijo koncentracijo raztopine obeh strani. Pri kuhanem krompirju te celice niso več žive, zato voda ne more prosto prehajati skozi …«
Izvajali so še več eksperimentov, npr. dokaz, da ogljikov dioksid ni vedno gasilec požarov …
Ta naravoslovni dan se je učencem in dijakom zdel zelo zanimiv, poučen, razgiban … Popolna popestritev bolnišničnega vsakdanjika.
Dragica Brilej, Vesna Masten Gubeljak