Osnovnošolci so že dočakali najlepši čas šole – poletne počitnice, srednješolci opravljajo še zadnje izpite, učitelji pa smo se ozrli na opravljeno delo. Pa se imamo s čim pohvaliti? O, ja, pa poglejmo.

V bolnišnično šolo prihajajo otroci in mladostniki iz cele severovzhodne Slovenije, včasih pa tudi iz drugih delov naše domovine. V tem šolskem letu jih je bilo preko 1200. Nekateri so v bolnišnici preživeli le kak dan ali dva, precej pa jih je ostalo v bolnišnici nekaj tednov ali celo mesecev. Vsem smo omogočili, da so neprekinjeno nadaljevali s poukom, usvajali nova znanja in utrjevali že pridobljeno. Sedemnajst osnovnošolcev je pri nas pridobilo ocene pri posameznih predmetih, srednješolcem pa smo omogočili, da so pisali teste znanja ali pa smo jih pripravili na izpite, ki so jih tudi uspešno opravili.

Ko se otroci in starši prvič srečajo z učiteljico ali učiteljem, so njihovi odzivi zelo različni, od presenečenja (Kaj, tu imate šolo?), navdušenja (Super, mi smo pa že razmišljali, kako bo nadoknadil v šoli!), do sicer redkega odklanjanja (Jaz se že ne bom učil!). Otroke in mladostnike, ki nas kljub trudu nikakor ne sprejmejo, lahko preštejemo na prste ene roke. Tisti, ki zaradi zdravstvenih težav pridejo v bolnišnico večkrat, pa običajno prinesejo s seboj kar šolsko torbo.

Toda pouk ni vse, kar ponudimo »svojim« učencem.

V tem šolskem letu smo jim pripravili celo vrsto dejavnosti, projektov, različnih delavnic in drugih zanimivih zaposlitev, na katere smo lahko ponosni: tri kulturne, tri športne in tri naravoslovne dneve, pet tehniških dni in sedemnajst projektov.

NARAVOSLOVNI DNEVI: VODA, EKSTREMNI VREMENSKI POJAVI, ČEBELA

VODA je nepogrešljiva tekočina, o kateri vemo vse. Pa ste prepričani? Z različnimi poskusi smo se prepričali, da se voda dvigne sama od sebe (podvodni vulkan), da lahko teče tudi postrani, čeprav ne piha veter (voda in balon) in da je prisotna tudi takrat, ko je ne vidimo (vodni hlapi). Z njo ravnamo zelo razsipno, čeprav je ni dovolj za vse.

EKSTREMNI VREMENSKI POJAVI so tudi pri nas vedno pogostejši, krivi pa smo ljudje, ki se ne zavedamo, kako naše vsakdanje življenje vpliva na dogajanje v ozračju, v oceanih in zemeljskih globinah. Po teoretičnem uvodu smo raziskovali, kako nastanejo orkani, izdelali smo pravi vulkan in spoznavali, kako lahko sami z varčevanjem energije prispevamo k zmanjšanju toplogrednih plinov.

ČEBELICA leta od cveta do cveta, nabira medičino in cvetni prah, smolo in vodo. Velika družina, ki jo sestavljajo ena matica, nekaj sto trotov in številne delavke, živi v panju. Pa smo si ogledali film, kako nastane med, poskusili nekaj vrst medu in izdelali vsak svojo panjsko končnico.

TEHNIŠKI DNEVI: ČAROBNA ZNANOST, KAMERA OBSKURA, UPORABNO (IZ)PRED KOŠA, ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM, ŽIVŽAV POD SONCEM

Kako z iglo predreti balon, ne da bi ta počil? Je res mogoče samo s toploto iz prsta zavreti vodo? Lahko kovinska sponka za papir plava na vodi? Ali lahko voda kar tako izgine? Kako luknjica pri luknjici vendarle vodo drži? Kako na presenetljivo preprost način iz mešanice soli in popra potegniti le poper? Le kako "prepričati" riž, da bo živahno zaplesal? Učenci so na ta in še mnoga druga vprašanja odgovorili pri tehniškem dnevu ČAROBNA ZNANOST, kjer so ugotovili, da je razlika med čarovniškimi triki in naravoslovnimi poskusi komaj opazna. Z različnimi eksperimenti (poskusi) so opazovali in proučevali naravne pojave in razlagali fizikalne zakonitosti. Bili so tako navdušeni, da so jih poimenovali kar čarobni poskusi.

Učenci so osvežili znanje o nastanku slike v očesu. V nadaljevanju so iz kartona in lepenke izdelali KAMERO OBSCURO, ki je predhodnica sodobnega fotoaparata. Narisali so potek žarkov in nastanek slike. Spreminjali so velikost zaslonke in premikali lego zaslona ter opazovali velikost slike.

Kako uporabni so odpadki, embalaža in reciklirani materiali so učenci v BŠ ugotavljali pri tehniškem dnevu UPORABNO (IZ)PRED KOŠA. »Smeti« lahko ponovno uporabimo v drugačni obliki. Izdelamo si lahko razne izdelke za okras, lahko pa embalažo uporabimo še na različne druge praktične načine. Prav bi bilo, če bi več razmišljali o predelavi odpadkov kar doma, da bi za svoje odpadke poskrbeli pretežno sami, npr. z ločevanjem.

ELEKTRIKO IN MAGNETIZEM obravnavamo skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani. Najprej smo predstavili pomen elektrike, s preprostimi poskusi pa so učenci pokazali delovanje statične in dinamične elektrike ter magnetizma. Preizkušali so naprave, ki delujejo s pomočjo el. naboja (baterije!), seznanili so se z delovanjem elektromotorja in izdelali preprost model elektromotorja. Posebno mesto smo namenili tudi temi o varčevanju z el. energijo.

ŽIVŽAV POD SONCEM – zdravilo proti dolgčasu za sončne dni. Ob koncu šolskega leta smo se lotili lahkotne teme, kjer je možno izdelati vse mogoče. Odločili smo se za izdelavo zmaja, ki ga otroci tako radi spuščajo v poletnih dneh in pa darilnih škatlic, v katere lahko med drugim shranijo spominke s počitnic.

KULTURNI DNEVI: GALERJA NA OBISKU, LUTKE, GLASBA IN MI

Oktobra je v BŠ prišla NA OBISK GALERIJA. Višja kustosinja Brigita Strnad nam je predstavila delo slovenskega umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča in njegove prostorske postavitve s ponavljajočimi elementi. Po njegovem vzoru so naši učenci preuredili dnevni prostor na tretji etaži. V ta namen so bile najbolj primerne kirurške rokavice.

LUTKE spremljajo človeka od pradavnine, lutkovne predstave pa navdušujejo otroke in odrasle. Ste vedeli, da imamo izvirno slovensko lutko z imenom »lilek«, ki je edinstvena v svetu in smo nanjo upravičeno lahko ponosni. Letos smo se posvetili senčnim lutkam, izdelali smo lutke za predstavitev pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico, a smo jo zaigrali precej po svoje. Škoda, da je popoldne tako hitro minilo.

GLASBA - IN MI smo nerazdružljivo povezani z njo. Spremlja nas od prvih uspavank, ki jih zapoje mama, preko preprostih otroških pesmic, ki jih zapojemo sami, do prvih poskusov igranja na instrument. Marsikdo odneha, vztrajni pa nastopijo na odru in dočakajo aplavz publike. V bolnišnični šoli smo si instrumente izdelali sami in nanje poskusili zaigrati. Žal naš orkester ni dočakal aplavza na velikem odru.

PROJEKTNI DNEVI: LEVI ROGI, PERU – DEŽELA INKOV, S KOLESOM PO OMANU, DRUŽENJE S PISATELJICO JANJO VIDMAR, TONE PARTLJIČ NA OBISKU …

V bolnišnični šoli smo v šolskem letu 2013/14 izvedli več kot 15 projektnih dni, s katerimi smo hospitaliziranim učencem popestrili bivanje v bolnišnici. S projektnimi dnevi obeležujemo praznike in druge pomembne dogodke (začetek šolskega leta, teden otroka, pustovanje, zaključek šolskega leta …). Poleg tega smo letos gostili zanimive goste, ki si jih bodo mnogi učenci in dijaki zapomnili za vedno. Med njimi sta npr. pisatelja Janja Vidmar in Tone Partljič, svetovni popotnik Simon Ržen, paraolimpijski svetovni prvak Darko Đurić in pravljičarka Andreja Babšek. Naše učence smo večkrat popeljali tudi na obisk Hiše eksperimentov.

ŠPORTNI DNEVI: ŠPORT ZA ZDRAVJE, ŠPORTNE IGRE, ORIENTACIJA

Da, v bolnišnični šoli tudi telovadimo. Naši nadobudni športniki se iz svojih spalnih srajc kar hitro preoblečejo v športno opremo in se odpravijo telovadit v Red Power center, kjer so nas prijazno sprejeli njihovi vaditelji. Hvala vam. Gospa Simona Capl nam je predstavila osnove pilatesa in nas spodbudila, da smo tako učenci kot tudi učitelji preizkusili svoje motorične spretnosti in sposobnosti. Na športnem dnevu ŠPORT ZA ZDRAVJE nismo samo uživali, ampak tudi resno telovadili. Bravo mi.

ŠPORTNE IGRE

Važno je sodelovati in ne zmagati. No, priznajmo, malo smo tudi tekmovali. Razdeljeni v dve skupini smo tekmovali v različnih disciplinah (od umetniškega udejstvovanja z zaprtimi očmi do pisanja smešne zgodbe) in se pomerili v pikadu. Sodelovalni duh in motiviranost za točke sta obe skupini pripeljali do cilja … in nagrad. Postali smo pravi športniki z medaljami. Ponosni, utrujeni in motivirani smo zapustili prizorišče športnih iger in se veselili zadnjega športnega dne pred iztekom šolskega leta. To je …

ORIENTACIJA

Ali še ni konec? Namesto pouka v zadnjem dooolgeeem tednu šolskega leta so nam učitelji bolnišnične šole pripravili pravo malo orientacijsko avanturo. Le kaj bi nas bolj gnalo k iskanju kot zaklad? Učitelja Simona in Igor sta nam pripravila orientacijski pohod. Preko zapletenih preprek, ovinkov, hodnikov … smo končno prispeli do konca. Vau, kako velika škatla. Le kdo upa pogledati vanjo? Darilca za vse nas.

Največje darilo za vse pa je zagotovo to, da se je naša pot počasi bližala večjemu zakladu oz. nagradi, in to so težko pričakovane POČITNICE.