Sem Miha Sovrovič, rojen 10.12.1996, član plavalnega kluba Branik Maribor že od leta 2001.
Zadnja 4 leta je moj trener Blaž Medvešek, nekdanji evropski prvak v kratkih bazenih. Je tudi moj vzornik ne samo na športnem področju, temveč tudi kot človek saj me vedno znova preseneti z znanjem, voljo, zagnanostjo in nasveti. Na tekmah nas vzpodbuja, ko pa se tekmovalna napetost umiri, je njegov najpogostejši komentar: »Lahko bi bilo boljše«. Plavanje je zelo težek šport, po mojem mnenju eden najtežjih, čeprav veliko ljudi misli prav nasprotno. Treniram 6 dni v tednu, kar pomeni 8 treningov na teden (6 popoldan in 2 zjutraj). V povprečju preplavamo 6-7 kilometrov na trening, torej 45000 metrov v enem tednu. Ob vikendih potekajo tekmovanja, v zadnjem času tudi skupne priprave z nekaterimi slovenskimi plavalnimi klubi. Treningi so zelo naporni, še posebej ko se pripravljamo na državno prvensto. V plavanju poznamo 2 državni prvenstvi: zimsko v kratkih, pokritih bazenih (25m) in poletno v dolgih, odprtih bazenih (50m). Včasih sem najboljše rezultate dosegal v hrbtni tehniki, sedaj pa je več energije usmerjeno k delfinu in prosti tehniki. Zadnji dve leti so se začeli kazati rezultati vztrajnega dela na treningih:
- Zimsko državno prvenstvo za dečke in deklice 2010: 6 prvih mest posamično, 3 prva mesta v štafetah
- Poletno državno prvenstvo za dečke in deklice 2010: 5 prvih mest posamično, 1 drugo mesto posamično, 3 prva mesta v štafetah
- Šolska olimpijada, Bahrain, Manama 2010: 6,8 in 9 mesto posamično
V decembru prejšnjega leta smo na treh tekmah, od katerih sta dve potekali v Mariboru, v organizaciji plavalnega kluba Branik, s klubskimi soplavalci dosegli 5 državnih rekordov v štafetnem plavanju v kategoriji dečkov in enega v kategoriji kadetov. Velik dosežek je izboljšan državni rekord 4x200 prosto, ki je bil dosežen 1987, torej že pred 24 leti. Te uspehe je moč pripisati tudi odnosu v skupini. Namreč nismo samo soplavalci, ampak tudi dobri prijatelji, ki se zavedajo da skupaj preživljajo večino svoje mladosti in se bodrijo ter spodbujajo na tekmah. Ljudje imamo vzpone in padce, tako je tudi pri plavanju in ko si »na dnu« ti prijateljstvo in dober nasvet trenerja ter soplavalcev dvigneta moralo.
Dokler smo hodili na tekmovanja v Sloveniji in bližnjiih državah ter posegali po najvišjih mestih smo mislili, da smo najboljši. Toda ko sem bil na šolski olimpijadi v Bahrainu sem uvidel, da je konkurenca močnejša. Za vsakega športnika predstavlja to nov izziv in zastavljanje novih ciljev, ki vodijo k napredku.
Življenje s plavanjem kot izbranim športom je zelo naporno saj imamo zaradi dolgih treningov zelo malo prostega časa. Večina tega časa je namenjenega šolskim obveznostim, saj je šola najpomembnejša, še posebej zdaj ob zaključku devetega razreda. Šport te nauči kako pametno razporediti svoj čas skozi dan, te disciplinira in krepi odgovornost. Kljub malemu »odmerku« prostega časa pa drugi hobiji ali aktivnosti niso zanemarjeni. Še vedno se najde čas za različna tekmovanja in projekte v šoli in na športnem področju ter prijatelje – posebno za te si je včasih potrebno vzeti čas.
Kljub verjetno precej drugačnemu vsakdanu od svojih vrstnikov v plavanju uživam, v bazenu se počutim bolje kot kjerkoli drugje zato lahko rečem, da je to moj stil življenja. Tudi zaradi teh občutkov je vredno pretrpeti težke treninge in vztrajati ter se ne predati.
Tudi to je eden izmed naukov, ki se jih športnik nauči za življenje.
Miha Sovrovič Maribor, 2.1.2011