Od četrtka, 30. septembra, do nedelje, 3. oktobra, je potekalo srečanje koordinatorjev in mentorjev dejavnosti projekta Comenius. Iz naše šole sva se ga udeležila Sonja Oprešnik – koordinatorica projekta na šoli in Martin Knuplež – mentor raketnega modelarstva.

POT

V četrtek je bilo potrebno zgodaj vstati, saj smo želeli do mraka prispeti do cilja – prevoziti približno 1200 km dolgo pot. Kljub rani uri smo bili dobre volje. Glavni voznik Matej, ki sem ga za nekaj ur zamenjal,  je odlično opravil svoje delo – tudi brez navigacije, čeprav nam je ob koncu poti še kako koristila. Šele, ko potuješ po Poljski, se zavedaš njenih razsežnosti.

Nekaj po 19. uri smo prispeli v Ostródo. Predstavniki partnerskih šol so bili že zbrani. Gostitelji iz Zespol Szkol Zawodowych im Stanislawa Staszia so nas prisrčno sprejeli in pogostili z večerjo. Večino udeležencev sem poznal še iz prvega projekta, v katerem smo sodelovali.

2. DAN: Ekskurzija v Inštitut za astronomijo Univerze Nikolaja Kopernika in planetarij v Torunu

Po zajtrku smo se odpeljali proti Torunu. Spotoma smo se ustavili v Inštitutu za astronomijo Univerze Nikolaja Kopernika. Posebno pozornost je pritegnil ogromen radio-teleskop, ki ga je možno videti že od daleč. Teleskop je povezan v svetovno mrežo radio-teleskopov, s katerimi prodirajo v največje globine vesolja.

Simpatični predstavnik instituta nam je predstavil njihovo delovanje ter omogočil ogled več teleskopov: od najstarejših, do sodobnih. Velike pozornosti je bil deležen Kopernikov teleskop, ki so ga kasnejši uporabniki modernizirali z elektro-mehanskimi dodatki, da je bil sposoben slediti objektu opazovanja.

Ob potki, ki povezuje posamezne zgradbe instituta, so postavili v merilu planete našega osončja. Šele, ko to vidiš, si nekoliko lažje predstavljaš, kako je z velikostmi in razdaljami v našem osončju. Razdalj v preostalem vesolju pa tako ali tako večina ne more dojeti.

Torun je od Ostrode kakšnih 200 km oddaljeno mesto ob reki Visli z znamenitim starim zgodovinskim jedrom. To je Kopernikovo mesto. Naš osnovni cilj je bil ogled planetarija. Bil sem že v več planetarijih, toda ta je prekašal vse. V čudoviti okrogli dvorani je potekala barvna projekcija o nastanku vesolja, galaksijah, ozvezdjih ter našem osončju. Res vredno ogleda.

Tudi samo mesto je čudovito.

3. DAN: Načrtovanje dejavnosti v okviru projekta za letošnje in prihodnje leto

V soboto smo se zbrali ob 9. uri v učilnici šole. Predlagali smo različne dejavnosti, ki bi jih lahko uresničili v projektu Space and us – A journey to the planets (Mi in vesolje – potovanje k planetom). S Sonjo sva predlagala izdelovanje raketnih modelov in tekmovanje z njimi. Za vse sodelujoče šole sem izdelal priprave, s pomočjo katerih je možno izdelati rakete na razmeroma enostaven način. Ker so se ostali udeleženci prvič srečali s to dejavnostjo, so bili nekoliko zaskrbljeni. Šele, ko sva jim s pomočjo PPT predstavitve prikazala postopke izdelave, so bili navdušeni. Ker sam ne obvladam dovolj dobro tujih jezikov, je Sonja napela vse sile in prevajala težke strokovne izraze.

Tudi udeleženca iz Nemčije sta prinesla svoja modela raket »Opitec«, ki sta bila izredno težka in ne sodita v kategorijo tekmovalnih modelov.

V popoldanskem času smo se odpeljali nekoliko iz mesta ter modele preizkusili. To je bilo za vse ostale udeležence nekaj povsem novega. Predstavil sem jim lansirno rampo in postopke priprave modela na start. Ker lokacija izstreljevanja tik ob jezeru ni bila najprimernejša, sta dva modela pristala v vodi. Sicer pa so bili poleti naših modelov odlični. Na žalost jih je odnesel veter.

Preostanek dneva smo nadaljevali z načrtovanjem dejavnosti in dorekli program srečanja spomladi 2011 v Mariboru ter okvirni program za naslednje leto.

Po skupni večerji je sledilo slovo, saj je bilo potrebno naslednji dan zgodaj na pot.